NA GORIŠKEM GOSTIMO KOROŠCE

Slavistično društvo Nova Gorica organizira za člane Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca v ponedeljek, 16. 5. 2022, strokovno ekskurzijo v Vipavsko dolino in zamejstvo.

Pripravili smo jim zanimiv in pester program. Obiskali bodo Vipavski Križ, Kapelo (cerkev, rožni vrt, Škrabčeva knjižnica, grobnico), kjer bomo pripravili pogovor z Nužejem Tolmaierjem, uživali v primorskih dobrotah na delovnem kosilu na Vogrskem in v Devinu (IT) pogledali morje in spoznali jezikovno situacijo v zamejstvu.

Ponosni smo in se veselimo dogodka!

Prenesite si program dogodka:

Na fotografiji sta Sonja Žežlina in Ernesta Dejak Furlan, ob njima pa Nužej Tolmaier.

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

31. Primorski slovenistični dnevi – vabilo in program

Letošnje 31. Primorske slovenistične dneve prireja Slavistično društvo Koper v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm in Slavističnim društvom Nova Gorica. Potekali bodo v Ankaranu od 7. do 9. aprila 2022. Pred vami je vabilo in program.

Prisrčno vabljeni!

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Razpis za 31. Primorske slovenistične dneve 2022

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Letošnji 31. Primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov bodo potekali 7.  in  8. aprila 2022.

Dopoldanski, literarni del, bo  posvečen pisateljema Cirilu Kosmaču in Pavletu Zidarju, ki sta preživela del življenja v slovenski Istri, in se jima želimo posvetiti ob njunih obletnicah; Kosmačevi 120-letnici rojstva in 40-letnici smrti ter Zidarjevi 90-letnici rojstva in 30-letnici smrti.

Popoldanski, jezikoslovni del, bomo posvetili rabi lokalnih jezikovnih posebnosti, kot so Istra/Istrjan, oljka/oliva, Obala/slovenska Istra, Izolan/Izoljčan.

Prispevki so  lahko z raziskovalnega ali didaktičnega področja.

Vse, ki vas omenjene teme zanimajo ali se z njimi že ukvarjate, vabimo, da svoj prispevek prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250 besed) pošljete do petka, 4.  3.  2022, do 15.00,  na naslov jelica.maraz@sts.si. O izboru prispevkov boste obveščeni do 7. 3. 2022 na vaš elektronski naslov.

31. Primorske slovenistične dneve bo organiziralo Slavistično društvo KOPER v sodelovanju s SD NOVA GORICA in SD Trst-Gorica-Videm.

Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni.

Vesna Mikolič, predsednica Slavističnega društva Koper

Senija Smajlagič, koordinatorica PSD

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Praznično voščilo

Spoštovani,

leto 2021 je bilo v Slavističnem društvu Nova Gorica kot življenje v malem. Polno prelesti in bolesti, radosti in bolečine, zmag in porazov.

Društvo je prejelo občinsko nagrado, uspešno smo izpeljali jubilejne Primorske slovenistične dneve in doživeli grenko izgubo kolega Zorana Božiča.

Naj vas v teh dneh božajo le lepi spomini na vse, kar smo doživeli v letu, ki se poslavlja. V novem letu 2022 pa zaupajmo v DOBRO.

Z najlepšimi željami in hvaležnostjo.

Ernesta Dejak Furlan,

predsednica Slavističnega Društva nova Gorica

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Vse o prejemu nagrade Mestne občine Nova Gorica

V petek, 10. septembra 2021, so bile na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku podeljene nagrade Mestne občine Nova Gorica.

Nagrado Franceta Bevka je prejel Jože Dolmark.

Nagrado Mestne občine Nova Gorica so prejeli Kulturni dom GoricaSlavistično društvo Nova Gorica in Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost – Gasilska enota Nova Gorica.

Bevkovo listino je prejel David Šuligoj.

Plaketo Mestne občine Nova Gorica pa so prejeli Sonja Valič in Sonja Planko iz Društva Spominčica, Društvo Šola zdravja Domžale – Šola zdravja Nova GoricaMiran Mozetič in Egon FornazaričŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje, dnevni center za ljudi s težavami v duševnem zdravju – Enota Nova Gorica in Branko Brezigar.

Iskrene čestitke vsem.

Fotogalerije na naslednji povezavi.

https://www.facebook.com/slavisticnodrustvong/photos/pcb.410736247147094/410735467147172/

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Slavistično društvo Nova Gorica prejelo nagrado Mestne občine Nova Gorica

Mestni svet Mestne občine Nova Gorica je na podlagi sprejetega sklepa na seji 17. junija Slavističnemu društvu Nova Gorica dodelil nagrado Mestne občine Nova Gorica. Podelitev nagrad bo na občinski proslavi v septembru.

Obrazložitev: Slavistično društvo Nova Gorica nagrado prejme za več kot 50-letno delo na področju ozaveščanja o pomenu jezikovne in književne vzgoje, povezovanje številnih ustvarjalcev, soustvarjanje enotnega kulturnega prostora v sodelovanju z drugimi primorskimi društvi in gojenje prijateljskih odnosov s slovenskimi manjšinami izven matične domovine.

Veseli in počaščeni smo. Z upanjem in pogumom gledamo v prihodnost.

Kuverta z obvestilom o prejemu nagrade
Slavnostna pošiljka
Slavnostno
Ernesta Dejak Furlan, predsednica društva (levo), in Mirjam Brecelj, knjižničarka na Kostanjevici v Novi Gorici, s katero društvo redno in odlično sodeluje.
Ernesta Dejak Furlan in Marjetka Zorzut Santoro, profesorici slovenščine in članici društva

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Primorski slovenistični dnevi odmevajo …

Prispevek v oddaji Kaplje kulture na radiu Primorski val (novinarka Maja Petrovčič)

Prispevek v časopisu Primorske novice (novinarka Ana Cukijati)

Prispevek v Primorskem dnevniku (novinar Gabriel Milic)

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

30. PSD NA YOUTUBU

Najbrž že veste, da je naše društvo aktivno na družbenem omrežju Facebook in spletnem portalu Youtube, kjer se nahajajo posnetki bogatega dogajanja na kulturni prireditvi in strokovno-znanstvenem srečanju v okviru 30. Primorskih slovenističnih dnevov.

Vabljeni k spremljanju in (ponovnemu) ogledu.

Dostop po Slavističnega društva Nova Gorica na Youtubu

Kulturna prireditev – 30. Primorski slovenistični dnevi

Pogovor z Iztokom Mlakarjem o komediji – 30. Primorski slovenistični dnevi (Praznujmo s komedijo!)

Kulturna razglednica s Kostanjevice, 30. Primorski slovenistični dnevi

Poklon dr. Zoltana Jana Lojzki Bratuž in Marjanu Breclju na 30. Primorskih slovenističnih dnevih

Tromeja skozi čas: jezikovna prepletanja na slovensko-avstrijsko-italijanskem stičnem območju

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Predstavitve predavateljev na 30. Primorskih slovenističnih dnevih

Nina Klaut
Nina Klaut se je rodila v Šempetru pri Gorici. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je
dokončala dvopredmetni magistrski študij slovenistike in italijanščine. Kot novinarka dela na
Televiziji Slovenija in na Televiziji Koper/Capodistria, zato sta ji raziskovanje in skrb za
pravorečje še posebej blizu. Piše kratke zgodbe, ena od teh (Nimam časa) se je uvrstila v
finalni izbor literarnega natečaja Energheia Slovenia 2019. Občasno tudi prevaja, v zadnjem
času predvsem poezije iz slovenščine v italijanščino za revijo Poetikon.

Bojana Modrijančič Reščič
Že 29 let poučuje slovenščino na Elektrotehniški in računalniški šoli Šolskega centra Nova
Gorica. V teh letih je bila mentorica dijakom na številnih literarnih natečajih ter pri izdaji
pesniških zbirk in mladinskih romanov. Na šolo so povabili tudi številne znane in manj znane
literarne ustvarjalce. Iskrice takih trenutkov so našle mesto v revijah Borec, Mentor ter v
šolskih revijah Zgodovina in Slovenščina v šoli. Pri slednji že drugo leto sodeluje kot recenzentka. V tem šolskem letu jo je pot zanesla v Ljubljano v Državno komisijo poklicne
mature za slovenščino.

Martina Piko-Rustia
Martina Piko-Rustia, mag. phil., študij slovenistike in evropske etnologije opravila na Dunaju in v Ljubljani. Diplomsko nalogo je posvetila pripovedništvu koroških Slovencev (1995).
Raziskuje in izdaja publikacije s področij slovstvene folklore, dialektologije, etnologije in
zemljepisnih imen. Od leta 1996 je sodelavka Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, od leta 1997 tudi vodja inštituta. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik se posveča etnološkim raziskavam snovne in nesnovne dediščine na Koroškem, v katera so vključena tudi zgodovinska in jezikovna vprašanja. Od leta 2010 naprej Inštitut izvaja težiščni projekt dokumentacije slovenskih ledinskih in hišnih imen s pripravo zemljevidov v občinah
dvojezičnega območja južne Koroške. Projekt je odmeven na lokalni, deželni, regionalni,
državni, evropski in mednarodni ravni.

Metod Žunec
Metod Žunec je bil rojen leta 1974 v Murski Soboti. Po izobrazbi je sociolog in grafolog.
Dvajset let je deloval kot glasbenik: najprej kot operni pevec, potem kot član tria Eroika.
Zadnjih osem let se posveča proučevanju univerzalnega jezika, ki ga “govorijo” tako energije
kot matematika, svetloba, glasba, prostor, pa tudi slovenščina. Do sedaj je izdal štiri knjige,
katerih podstat so odkritja o elementarni sestavi Biti in odnosov znotraj Nje. Trenutno
zaključuje knjigo, ki nosi delovni naslov Arheologija slovenščine.

Rada Cossutta
Rada Cossutta, tržaška Slovenka, je redna profesorica kontaktnega slovenskega jezikoslovja
na Novi univerzi v Ljubljani, znanstvena svetnica na Znanstveno-raziskovalnem središču
Koper. Kot vodja ARRS-ERC Advanced Grant projekta Tromeja skozi čas je nagrajena za
angleško različico dokumentarca Rateče, nekoč in danes na SGEM Vienna 2018, za
slovensko različico pa na razpisu Nove ideje za Novo univerzo, prejemnica priznanja Odlični
v znanosti 2019.

Rada Lečič
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je opravila magisterij iz sodobne slovenske književnosti.
Zaposlena je na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, slovenščino pa je poučevala na
univerzah v Rimu, Vidmu, Padovi in Trstu, kjer uči še danes. Je avtorica učbenikov in
priročnikov slovenskega jezika, vsi so prevedeni v več jezikov ali pa so dvojezični: Osnove
slovenskega jezika; učbenik Slovenščina od A do Ž; Slovenski predlogi in frazemi; Slovenski
glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov; kartice Igraje do
znanja in Prepletenke. Je tudi lektorica prevodov zahtevnih knjig, npr. del Umberta Eca,
Claudia Magrisa, Predraga Matvejevića, Juliana Barnesa in številnih drugih.

Robert Jereb
Dr. Robert Jereb, prof. slov. in univ. dipl. soc. kult.
Zaposlen je na idrijski osnovni šoli, objavlja članke in razprave o pisatelju Damirju Feiglu,
pesnikih Frančišku Svetličiču in Antonu Žaklju, strokovne ocene literarnih in literarnovednih
del, razprave o simbolnih vidikih idrijske tehniške in kulturne dediščine in o literarni kritiki.
Je član uredništva Idrijskih razgledov. Bil je soorganizator simpozijev o alkimiji med mitom
in znanostjo (2002) ter o popularnih žanrih (2011). S prispevki je sodeloval še na simpozijih
in strokovnih srečanjih: Poetika in simbolika prostora, Obdobja, Primorski slovenistični
dnevi, konferenca Informacijska družba – IS 2020.

Barbara Pregelj
Barbara Pregelj je prevajalka, urednica, doktorica literarnih ved in pridružena profesorica za
literaturo na FH UNG. Raziskuje predvsem različne vidike recepcije španske literature v
slovenski književnosti, traduktološka vprašanja, mladinsko književnost in literarno
interpretacijo. Na založbi Malinc, kjer je dejavna kot urednica, vodi domače in mednarodne
bralnomotivacijske projekte. Redno dejavno sodeluje na kongresih, simpozijih, okroglih
mizah, predavanjih doma in v tujini, tudi sama je organizirala nekaj obiskov tujih avtorjev v
Sloveniji ter literarnovednih simpozijev. Je članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga.
Kot prevajalka je svoj slovenski, španski in baskovski glas posodila vrsti ustvarjalcev, njena
bibliografija zajema več kot 600 bibliografskih enot.

Anika Velišček
Je univerzitetna diplomirana slovenistika, trenutno študira na drugostopenjskem študijskem
programu Slovenistika pedagoške smeri na Fakulteti za humanistične študije Univerze na
Primorskem. Sodelovala je na znanstvenem srečanju Škrabčevi dnevi 11 v Novi Gorici, in
sicer s prispevkom o jezikovnih zadregah ljudi v različnih poklicnih skupinah. Na različne
načine sodeluje z različnimi medijskimi hišami, izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami. Za
svoje študijske uspehe je prejela več priznanj in nagrad.

Ana Perne
Ana Perne je zaključila študij dramaturgije na AGRF ter študij francoskega jezika in
književnosti in sociologije kulture na FF UL. Vrsto let je delovala kot kritičarka na področju
uprizoritvenih umetnosti, sodelovala je s programom za razvoj dramatike PreGlej in
številnimi gledališči. V SNG Nova Gorica sta slovenski praizvedbi doživeli dve dramski deli
v njenem prevodu. Od leta 2014 je zaposlena v Slovenskem gledališkem inštitutu; med
drugim je bila leta 2015 soavtorica razstave Gremo na Borštnika! ob 50. obletnici Festivala
Borštnikovo srečanje in v Cankarjevem letu 2018 sovodja simpozija Stoletje Hlapcev. Za
svoje delo je prejela številna priznanja.

Marija Mercina
Marija Mercina, profesorica slovenščine in primerjalne književnosti; magistrica znanosti iz
lingvostilistike; upokojenka od leta 2007. V Delovni knjižici so podatki, da je bila najprej
zaposlena kot natakarica in knjižničarka, sicer pa je najdalj časa poučevala slovenščino na
različnih srednjih šolah od Idrije do Nove Gorice in pri tem dosegla naslov svetnica.
Slovenščino kot drugi/tuji jezik je poučevala v Špetru Slovenov, Ronkah, Gorici in na FF v
Ljubljani. Po upokojitvi in že prej je je kulturo govora poučevala v okviru društva Unitri v
Novi Gorici. O svojih izkušnjah in metodah poučevanja je objavila številne razprave v
strokovnih revijah, objavlja tudi recenzije in je urednica več knjig (na Cobissu okrog 200
enot). Knjižno je izšlo njeno znanstveno delo Pripovedna proza Cirila Kosmača. Od leta 1989
objavlja pripovedno prozo. Doslej so izšle štiri knjige, Na anonimnih natečajih na Premu, v
Trstu (Mladika in Radio Trst A) in Gorici (Glas ženske) je za kratko prozo prejela več nagrad.
Njene radijske igre predvaja radijski program ARS Ljubljana. Na predlog Slavističnega društva Nova Gorica, Govorice in društva Unitri je prejela Bevkovo nagrado Mestne občine
Nova Gorica.

Vita Žerjal Pavlin
Dr. Vita Žerjal Pavlin je profesorica slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v
Ljubljani. Rezultate doktorskega dela je leta 2008 objavila v monografiji Lirski cikel v
slovenski poeziji 19. in 20. stoletja. V znanstvenih in strokovnih prispevkih obravnava
predvsem slovensko pesništvo. S sourednico Vido Mokrin Pauer je leta 2014 uredila zbornik
novogoriškega literarnega kluba Govorica. Izdala je štiri pesniške zbirke, zadnja, Obrazi, je
izšla lani. Kot Primorka z veseljem sodeluje na Primorskih slovenističnih dnevih.

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj

Povzetki predavanj na 30. Primorskih slovenističnih dnevih

Pred vami so povzetki predavanj v sklopu strokovno-znanstvenega srečanja na 30. Primorskih slovenističnih dnevih, ki je potekalo v petek, 16. aprila 2021. Povzetke lahko prenesete s klikom na spodnjo priponko.

Nina Klaut
Kontrastivna analiza informativnih radijskih oddaj na Radiu Slovenija in Radiu Trst A
z vidika pravorečja in jezikovne kulture


Za analizo sem izbrala po enega govorca ali govorko Radia Trst A, Radia Prvi in Radia
Koper. Z računalniškim programom Praat sem opravila slušno in formantno analizo s
poudarkom na analizi intonančnega poteka, hitrosti govora, pravorečnih značilnosti ter
morebitnega vpliva italijanske fonetike na izgovor ozkega /e/ in ozkega /o/ govorcev Radia
Trst A. Po opravljeni slušni in formantni analizi sem ovrgla hipotezo, ki je predvidevala, da
pomanjkanje stika z vsakdanjo slovensko govorno situacijo ter z aktualno slovensko
pravorečno in pravopisno normo vpliva na napovedovalce informativnih oddaj Radia Trst A,
pri katerih sem predvidevala, da bom zaznala interferiranje z italijansko fonetiko. Ugotovila
sem, da je bila hitrost analiziranih govorcev povprečna, nekoliko višja je bila pri govorcu
002m Radia Koper, znašala je 6,1 zl/s. Med intonacijo govorke 001ž Radia Trst A in govorke
003ž Radia Prvi nisem zaznala bistvenih razlik. Da bi preverila, ali intonančni potek govorke
001ž interferira z italijanskim, sem za primerjavo vzela italijansko govorko (004ž) prvega
italijanskega radia in televizije RAI. Ugotovila sem, da je intonacija govorke 004ž bistveno
bolj razgibana od govorke 001ž z Radia Trst A, kar pomeni, da intonacija govorke 001ž ne
interferira z italijanskim intonančnim potekom. Posvetila sem se tudi govornemu
izobraževanju na Radiu Trst A, ki še ni bilo znanstveno obravnavano in izpostavila
pomanjkanje izobraževanja s področja govora. Ugotovila sem, da bi bilo nujno za obstoj in
razvoj slovenskega knjižnega jezika v slovenskem prostoru v Italiji govornemu izobraževanju
posvetiti več pozornosti in ga ponovno vzpostaviti, predvsem v informativnem odseku Radia
Trst A.

Bojana Modrijančič Reščič

Narečni govor Breginja

Slovenščina je jezik, ki je sestavljen tudi iz narečij. Eno izmed njih, zelo posebno, se govori v
Breginjskem kotu, natančneje v vasi Breginj, ki jo je leta 1976 močno poškodoval potres.
Beneška republika, Avstrija, Italija in Jugoslavija so prinesle narečne izraze, ki so dali pečat
življenju domačinov. Hišne številke, jedi, pesmi, celo sestavek o nastanku vasi dajejo vtis
nerazumljive zapletenosti, ki je bila lastna Kotarjem, kot se tudi imenujejo. Danes je zborni
jezik spremenil narečne izraze; namesto njih se velikokrat uporabljajo kar pogovorni:
nekdanji izraz za čačo oz. dekle je nadomestil izraz punca pri mladih, starejši še uporabijo ć,
kandelo za svečo, brwado za repo in ucé za ovce, če ne govorijo s tujci. Nekoč se je v tem
narečju pojavila tudi redka furlanska beseda, danes so se izgubile tudi stare jedi, ko so ob
porokah pripravili t. i. bajone. Narečje je zanimivo tudi pri pouku, saj srednješolci radi
poslušajo primere aktualizacije, le da vedno povedo, da bi potrebovali tudi prevod. Čeprav je
bila vas pod Stolom omenjena že leta 1084 in so se kasneje Breginjci velikokrat sprli z
vaščani sosednjih vasi, so ti pastirji oblikovali svoj jezik, ki je prišleku nerazumljiv, kot je
Kotarjem nerazumljiva sprememba strukture prebivalstva. Danes so v vasi tudi tujci, ki
slovenščino oblikujejo po svoje, narečju pa dodajo svojo skladnjo: “Všeč mi je v Slovenija,
Čaki, čaki (počakaj), O, my God.”

Martina Piko-Rustia

Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem – Metode zbiranja

Slovenska ledinska in hišna imena so živa kulturna dediščina, ki je globoko zasidrana v
zavesti slovensko in nemško govorečih Korošcev, ta imena so tudi pomemben del kulturne in
narodne identitete koroških Slovencev. Mnoga imena so se ohranila po ustnem izročilu in so
danes zapisana na občinskih zemljevidih v koroških narečjih in/ali v standardni obliki.
Dokumentacija imen pa je pomembna tudi za razumevanje gospodarskega in
socialnozgodovinskega razvoja Koroške.
Marca 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem sprejeta v seznam
nesnovne kulturne dediščine avstrijske Unescove komisije, zato imajo zemljevidi odtlej
uradni Unescov logotip. Doslej je izšlo devet zemljevidov s slovenskimi ledinskimi in hišnimi
imeni, ki pokrivajo osem dvojezičnih občin na Koroškem. Leta 2010 je avstrijska Unescova
komisija projekt dokumentacije slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem odlikovala
kot primer dobre prakse (www.unesco.at).
Poenotena metodologija Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen, ki je nastala v sklopu
čezmejnega evropskega projekta FLU-LED (www.ledinskaimena.si), olajšuje načrtno
zbiranje in zapisovanje hišnih in ledinskih imen na Koroškem in v Sloveniji. Publikacija je
nastala v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami, z inštitutom Urban Jarnik ter z jezikoslovci
in dialektologi Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
V prispevku bom predstavila projekt dokumentacije slovenskih ledinskih in hišnih imen na
Koroškem ter metode zbiranja imen (terensko delo, zapis imen v narečju, standardizacija
imen ipd.).

Metod Žunec
Ko besede spregovorijo


Slovenščina ima mnogo odtenkov, razsežnosti, globin, opisov in modrosti, ki se skrivajo v
samih pomenih besed. Globlje kot prodremo v zakonitosti bivanja, bolj razkošno se
slovenščina bohoti. Predlaga nam na primer, da lahko gremo NA-PREJ samo, če se naslonimo
na tisto, kar je bilo prej; NA-ZAJ se pa oziramo na tisti točki, kjer smo zdaj (v prekmurščini
beseda ZAJ pomeni ZDAJ). Tako nam jasno pove, da preteklost in izročilo določata
prihodnost in da se tudi pogled na preteklost spreminja iz perspektive sedanjega trenutka. To
je samo kaplja v morje mnogoterosti, s katerimi besede pojasnjujejo same sebe.
Z iskanjem izvornih pomenov na osnovi členjenja besed sem se začel ukvarjati pred nekaj leti.
Na to me je pripeljalo moje raziskovanje univerzalnega jezika, katerega ključi se skrivajo v
odnosih in procesih znotraj univerzalnih pojavov: v glasbi (odnosi med toni), v matematiki
(odnosi in procesi med števili), v svetlobi in tudi na ravni elementarnih energij. Ko sem
ugotovitve, dobljene na omenjenih področjih začel, prepoznavati tudi v slovenščini, sem
postal pozoren na naš jezik. Dnevno sem se čudil zakladom, ki jih skriva naš jezik, ki je
očitno zelo star in naraven, saj izvira iz poznavanja ožjega, širšega okolja, pa tudi vesolja in
smisla bivanja samega.

Rada Lečič
Pisanje učbenikov slovenščine za tujce

Kot lektorica za slovenski jezik poučujem slovenščino na italijanskih univerzah že skoraj 30
let in sem v tem času napisala več priročnikov/učbenikov za učenje slovenščine: Osnove
slovenskega jezika (izšel je tudi v italijanskem in angleškem prevodu), učbenik v dveh delih
Slovenščina od A do Ž (s prevodi v italijanščino, angleščino, nemščino in srbščino); Slovenski
glagol – oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov (s prevodi v pet jezikov);
Slovenski predlogi in frazemi / Preposizioni e frasi idiomatiche slovene.

V prispevku sem podrobneje predstavila priročnika Osnove slovenskega jezika, Slovenski
predlogi in frazemi / Preposizioni e frasi idiomatiche slovene in učbenik v dveh delih
Slovenščina od A do Ž.

Rada Cossutta
Predstavitev monografije Tromeja skozi čas


Monografija Tromeja skozi čas s priloženima dialektološkima dokumentarcema in fonološkim
zapisom filmskega besedila Rateče, nekoč in danes je rezultat temeljnega ERC-ARRS
projekta Tromeja skozi čas: jezikovna prepletanja na slovensko-avstrijsko-italijanskem
stičnem območju (trajanje projekta: 09. 2015 – 08. 2018; vodja: Rada Cossutta), ki se uokvirja
v kontekst avdiovizualnih posnetkov slovenskih narečij in govorov v alpsko-jadranskem
prostoru na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta. Območje Tromeje (na
stičišču nekdanje meje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo) je bilo že v preteklosti izredno
zanimivo raziskovalno področje, ki je zamikalo marsikaterega antropologa, geografa in
zgodovinarja, z jezikoslovnega, zlasti leksikalnega, vidika pa je dalj časa ostalo bolj ali manj
neraziskano, čeprav je enkraten primer sobivanja različnih jezikov in njihovih narečij ter
edinstven primer bogate kulturne dediščine, ki jo projekt skuša zavarovati pred izginotjem.
Projektna raziskava na podlagi zbranega besedišča skuša rekonstruirati zgodbo ljudi, ki so se
v zadnjih desetletjih na Tromeji za preživetje ukvarjali z različnimi panogami, ki danes tonejo
v pozabo ali so popolnoma zamrle. Rezultati projekta so bili nagrajeni na razpisu Odlični v
znanosti 2019, na razpisu Nove ideje za Novo univerzo in na mednarodnem simpoziju SGEM
Vienna 2018.

Robert Jereb
Znanstvenofantastični humor v delih Damirja Feigla
Damir Feigel (1879–1959) je v literarni zgodovini zabeležen kot pisec humoristične kratke
proze in znanstvenofantastičnih povesti. V slednjih sta v ospredju navdušenje nad napredkom
znanosti in tehnike ter vrsta nenavadnih naprav, iznajdb in odkritij, žanrsko pa se navezujejo
na romane Julesa Verna. V Feiglovih povestih imajo znanstvenofantastične prvine dvojno
vlogo. Po eni strani prikazujejo možnosti razvoja, po drugi pa so izhodišče za komično
perspektivo. Prav njun spoj tvori znanstvenofantastični humor kot specifično zvrst humorja, ki
ni prav pogost literarni pojav. Tovrstni humor pri Feiglu porajajo učinki
znanstvenofantastičnih izumov, ki dejansko ustvarjajo komične okoliščine, s tem ko
nepričakovano vstopijo v realni svet oz. je njihovo delovanje prikazano na humoren način.
Pisatelj vedno najde položaje, kjer ti izumi povzročajo zabavne zaplete, krivec pa je človek
sam, največkrat zaradi svoje radovednosti in nespameti. Pri tem je komični učinek v razgrnitvi
neskladja med namenom izuma, njegovo pomembnostjo za napredek znanosti in civilizacije
ter dejanskim delovanjem, razumevanjem in učinkom, kajti rezultat znanstvenikovega napora
je pogosto le profana in znižana raba njegovega izuma. To izhodišče lahko ustvarja
posamezne humorne situacije, v nekaterih primerih pa dejansko motivira zgodbo in proizvaja
tako osrednje komično dogajanje kot tudi več stranskih epizod. Humor, ki ga sproža in
pogojuje znanstvenofantastična motivika, se kaže v različnih oblikah. Pri Feiglu tako
zasledimo situacijsko in besedno komiko, dovtip, ironijo, satiro, elemente parodije oz.
medbesedilnega humorja in karnevalsko-ljudski komični slog.

Barbara Pregelj, Anika Velišček
Didaktizacija Županove Micke po bralnomotivacijskih strategijah Montserrat Sarto

Za vsakega učitelja slovenščine je izziv približati literarna besedila učencem in dijakom.
Študentka Slovenistike Anika Velišček bo predstavila eno od didaktizacij, ki smo jih po vzoru
bralnomotivacijskih strategij Monserrat Sarto pripravili pri predavanjih iz literarne
interpretacije.
Študentka bo najprej na ludičen način kratko predstavila Antona Tomaža Linharta in
komedijo Županova Micka. Osrednji del predstavitve pa bo namenjen prikazu predstavitve
obravnave besedila po bralnomotivacijski strategiji M. Sarto, strategiji z imenom In čigavo je
to? s študentkinimi avtorskimi obogatitvami.
Najprej bomo predstavili pripomočke za izvedbo, cilje, prednosti in slabosti takega načina
poučevanja. Sledil bo praktični prikaz celotne obravnave besedila, ki vsebuje pet različnih
iger, kjer učence na različne načine motiviramo za sodelovanje in učenje. 
Prispevek bova sklenili s krajšo predstavitvijo drugih gradiv in projektov z
bralnomotivacijskimi strategijami, ki so dostopni v slovenščini. 

Ana Perne
Komedijske preobleke našega tukaj in zdaj
»Če Jurčič zdaj vrtiš se v grobu,/ odpusti to predrznost – Robu!« S temi besedami je svojo
travestijo Jurčičevega Desetega brata uvedel Ivan Rob. Tudi danes, ko gledališko ustvarjanje
pogosto poseže po delih klasikov, da bi jih preobleklo v drugačno odevalo, se tu pa tam kdo
namrgodi s pripombo, kako se avtor obrača v grobu. A priredba, kot v Gledališkem slovarju
zapiše Patrice Pavis, »uživa veliko svobodo«; prirediti namreč »pomeni v celoti na novo
napisati delo«. V našem aktualnem primorskem gledališkem uresničevanju ima med
komedijskimi pisci osrednje mesto Iztok Mlakar, ki je po motivih avtorja Zdravnika po sili
ustvaril svojega Duohtarja pod mus! in se pri Hofmannsthalu navdahnil za Sljehrnika, nato za
Pašjon izhajal neposredno iz svetopisemske osnove, naposled pa je njegovo pozornost
pritegnil še Shakespeare z Ukročeno trmoglavko; a ne le z njo. Bard tudi ni vzbudil le
Mlakarjevega zanimanja, saj so vračanja k Shakespearovim igram precej reden pojav;
nedavno so se jih denimo lotili tudi predstavniki mladinske gledališke ustvarjalnosti in se z
naslovom Šest oseb išče Williama navezali na še enega velikega dramatika. Navezavo pa
imajo tudi Realisti z izhodiščem v kultni televizijski seriji Top lista nadrealista, a izpisani
povsem na novo z mislijo na tukaj in zdaj. Ravno to uveljavljanje svobode v različnosti
izrazov pa nas bo zanimalo pri obravnavi več(z)vrstnih preoblek, ki nastajajo znotraj
komedijskih okvirov in v odzivu na čas, ki ga živimo.

Marija Mercina
Narodna (samo-)zavest – ponos – hudomušnost


12-vrstični vklesani napis na mostu čez Močilnik pod vasjo Slap pri Vipavi iz leta 1803 je bil
od svojega nastanka dalje deležen pozornosti zaradi sporočila – kdo je most načrtoval in
gradil, kdo financiral in uporabljal – spretnega verzificiranja in hudomušnosti.
Na PSD 2020 bo predstavljen del njene obsežnejše raziskave. Izsledki le-te so bili doslej
predstavljeni na predavanjih 24. 1. 2018 v Vipavi in 13. 2. 2018 v Novi Gorici – kot
ponazoritev avtoričine trditve o izjemnem pomenu Zgornje Vipavske doline za razvoj enotne
knjižne slovenščine in njenih zvrsti.
Na Simpoziju Obdobja 38 je imela predavanje z naslovom »Vklesana vipavska samozavest:
Javna napisa iz let 1803 in 1886 na Slapu pri Vipavi«. Objavljeno je v zborniku »Obdobja 38.
Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna samozavest.« Ljubljana, Center za slovenščino
kot drugi in tuji jezik. S. 415–422. DOI: 10.4312/Obdobja.38.415–422.
Na 30-ih Primorskih slovenističnih dnevih bodo v ospredju poetične lastnosti napisa,
vklesanega na mostu, pa tudi raba slovenščine v javnosti in v različnih družbenih slojih v 19.
stoletju.

Vita Žerjal Pavlin
Ivan Rob za sodobno rabo


Pred dvema letoma izdani biografski strip o Ivanu Robu s priloženimi uglasbitvami njegovih
pesmi mladega avtorja Martina Ramoveša je pokazal, da je Rob s svojo življenjsko usodo in
ustvarjalnim delom lahko inspirativen tudi za mlado generacijo. V prispevku želim opozoriti
na vire Robove aktualnosti. Najprej je to njegova tragična usoda, značilna še za mnoge mlade
primorske intelektualce te generacije, ki tudi sodobnega Slovenca težko pusti hladnega.
Zaradi soške fronte med 1. svetovno vojno je že kot otrok doživel begunsko usodo, nato med
šolanjem v Ljubljani, ker ga je hotel opraviti v slovenščini, prezgodnjo ločenost od družine na
Primorskem, čez mejo v Italiji. Te izkušnje so spodbudile njegovo domoljubje, to pa njegovo
aktivno delovanje v uporu okupatorjem med 2. svetovno vojno in posledično prezgodnjo smrt.
Na te zgodovinske okoliščine posredno opozarjajo njegove mladostne lirske pesmi in
pripovedna besedila. Posebno draž tudi za sodobnega bralca predstavljajo Robova humorna,
predvsem satirična in parodična dela. Čeprav je humorni učinek razlike med visoko literarno
predlogo in prenovljenim parodičnim besedilom lahko manjši, kot je bil v Robovem času, saj
sodobni bralci nekaterih izvirnikov verjetno ne poznajo, pa Robov humor nastaja tudi iz rabe
različnih jezikovnih sredstev, ki učinkujejo še danes. Predmet njegove satire je za današnji čas
sicer lahko manj jasen, ko gre za politične razmere medvojne Jugoslavije, a še vedno ostaja
vrsta ubesedenih pojavov, ki omogočajo trpki smeh. Nedavna stripovska in glasbena oživitev
Ivana Roba opozarjata na večno aktualnost povezovanja različnih umetnosti, česar se je dobro
zavedal tudi Rob kot oblikovalec humorističnih publikacij in boemski glasbenik, prijateljsko
in ustvarjalno povezan z mnogimi likovnimi in glasbenimi umetniki svojega časa.

Objavljeno v Neuvrščeni | Komentiraj