Izjemno veseli in ponosni smo, da smo uspešno zaključili 33. Primorske slovenistične dneve, ki so se odvijali med 4. in 6. aprilom. Vsakoletno strokovno-znanstveno srečanje slovenistk in slovenistov je potekalo v organizaciji Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvo Trst Gorica Videm. V četrtek, 4. aprila, je Ivana Slamič spregovorila o pisatelju Danilu Lokarju ter razložila, kako je urejena njegova spominska soba. Pogovor je vodila prof. Andreja Žgur. V petek, 5. aprila, je v dvorani Doma krajanov v Vipavskem Križu potekalo strokovno srečanje, na katerem bo svoje prispevke predstavilo 12 predavateljic in predavateljev. Temi srečanja sta bili Uporniki v umetnosti (književnost) ter Aktualni jezikovni izzivi (jezik). V soboto, 6. aprila, smo organizirali poučno popotovanje. Ogledali smo si cerkvi s poslikavami Toneta Kralja v Hrenovicah in Lokvi na Krasu. Srčna hvala vsem sodelujočim, vsem, ki ste dogodek podprli, in vsem, ki ste se dogodka udeležili.
Primorske slovenistične dneve prireja Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju s Slavističnim društvom Koper Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm
Spoštovani! Vabimo vas na 33. Primorske slovenistične dneve, ki bodo od 4. 4. do 6. 4. 2024 v Ajdovščini in Vipavskem Križu.
V četrtek, 4. aprila, 2024, se bomo ob 19.30 zbrali v Lokarjevi hiši v Ajdovščini. Ivana Slamič bo spregovorila o pisatelju ter razložila, kako je urejena njegova spominska soba.
V petek, 5. aprila 2024, bo v dvorani Doma krajanov v Vipavskem Križu potekalo strokovno srečanje, na katerem bo svoje prispevke predstavilo 13 predavateljic in predavateljev. Začeli bomo ob 8.15, predvidevamo da bo zaključek srečanja ob 18.30. Program srečanja je objavljen spodaj.
Ker v Vipavskem Križu ni nobene restavracije, smo organizatorji poskrbeli za kosilo. Postregli ga bodo v grajski kleti. (Cena kosila je 12 EUR.) Če bi želeli kositi, se morate za kosilo prijaviti najkasneje do torka, 2. aprila 2024, na elektronski naslov slavisticnodrustvonovagorica@gmail.com.
V soboto, 6. aprila 2024, organiziramo poučno popotovanje. Ogledali si bomo cerkvi s poslikavami Toneta Kralja v Hrenovicah in Lokvi na Krasu.
Prijave na ekskurzijo bomo zbirali v Vipavskem Križu v petek, 5. aprila 2024.
Vljudno vabljeni. Ernesta Dejak Furlan, predsednica SD Nova Gorica
Četrtek, 4. 4. 2024 Literarni večer
Petek, 5. 4. 2024 8.15—8.30 Zbiranje 8.30—8.50 Uvodni program 8.50–9.10 Anika Velišček: Najpogostejše pravopisne napake dijakov srednjih strokovnih programov 9.10–9.30 Renata Debeljak: Posebni izzivi pri pouku slovenščine 9.30–10.10 Diskusija 10.10 – 10.30 Nežka Černe Gec: Primorski skladatelji in pisci besedil v času fašizma 10.30–11.00 Odmor za kavo
Učenci OŠ Šturje bodo pod mentorstvom gospe Petre Ušaj predstavili, kako znajo pripraviti tradicionalne jedi na sodoben način, skladen z zahtevami sodobne kuharske stroke. Kar bodo pripravili, boste lahko tudi pokusili.
11.00–11.30 Milena Mileva Blažić: Verbalno in vizualno besedilo – Martin Krpan in Zvezdica Zaspanka 11.30–12.00 Klemen Lah: »Zares – in potem?«: upor in slovenski literarni junaki (Zoom) 12.00–12.30 Marija Mercina: »Možgani potrebujejo pripoved, zgodbo« (pripovedi Danila Lokarja) 12.30–13.00 Ivana Slamič: Človek in vojna v novelah Danila Lokarja 13.00–14.30 Odmor za kosilo in ogled samostana ter samostanske knjižnice 14.30–15.00 Matic Batič: Odmevi italijanske oblasti na Primorskem v delih Danila Lokarja 15.00–15.30 Vilma Purič: Motiv upora v delu Danila Lokarja Sodni dan na vasi 15.30–16.00 Marija Pirjevec Paternu: Raziskovalno delo goriške literarne zgodovinarke Lojzke Bratuž 16.00–16.30 Bojana Modrijančič Reščič: Lojze Krakar, France Filipič, Igo Gruden o izkušnjah v taboriščih 16.30–16.45 Odmor za prigrizek 16.45–17.15 Igor Grdina: Boris Pahor: svobodni človek kot uporni meščan 17.15–17.45 Kozma Ahačič: Praktična vloga novih šolskih slovnic pri pouku slovenskega jezika 18.15—18.30 Zaključek
Sobota, 6. 4. 2024 Poučno popotovanje
9.00–10.00 ogled cerkve v Hrenovicah Vodi gospod Vinko Lapajne, župnik v Hrenovicah 10.00 odhod v Lokev na Krasu
10. 30–12. 00 ogled cerkve v Lokvi na Krasu Vodi gospod Srečko Rože.
Iztok Hönn je bil rojen 29. 11 .1945 v Mariboru staršema, ki sta se srečala v partizanih. Že zelo zgodaj je poslušal o zločinih okupatorja, saj so najožji družinski člani
bili žrtve tega nasilja. Tenkočutno je znal prisluhniti slovenski besedi in jo interpretirati, ko je kot srednješolec nastopal v goriškem gledališču in tedaj je razmišljal o študiju na AGRFT. Sodeloval je tudi pri izdaji šolskega, satiričnega časopisa, ki ga je duhovito ilustriral Kostja Gatnik.
1964 se je udeležil mladinske delovne brigade v Črni gori.
1965 se je vpisal na filozofsko fakulteto – smer slovenščina, srbohrvaščina. Kot študent je sodeloval v skupini zanesenjaške režiserke Drage Ahačič, kjer je poglabljal študij gledališkega delovanja in sodeloval v slovenističnem seminarju na FF. Pri profesorju dr. Emilu Štamparju je štiri leta opravljal delo demonstratorja in v kabinetu sta imela dolge razgovore o južnoslovanski literaturi in za B diplomsko nalogo je obdelal nekoliko zamolčan obsežen teks Miroslava Krleže Zastave.
Po diplomi je bil takoj vpoklican v JLA in 1973 je nastopil prvo službo na Lesni srednji šoli, kjer je poučeval do leta 1978. Preizkusil se je tudi v gospodarskem področju in od 1978 – 1985 je opravljal službo direktorja splošnih služb v dokaj številčnem podjetju Avtoprometa in bil pol leta v.d. generalni direktor.
V tem obdobju je ves čas učil na Ljudski univerzi in poučeval slovenščino tudi v Italiji.
V skrbi za družino ga je zaposlovala tudi gradnja hiše v Ozeljanu.
Bogate poslovne in strokovne izkušnje so se pokazale za dokaj uporabne, ko je nastopil službo ravnatelja na OŠ Šempas in ji ostal zvest do upokojitve 2009.
Delo na šoli ga je vpelo v različne dejavnosti. l.1988 ob 120 letnici šempaskega tabora je na šoli organiziral kulturno bogato praznovanje s slavnostnim govornikom Viktorjem Žakljem. Angažiral je vse vaške dejavnosti in praznovanje je bilo pravo ljudsko slavje v duhu kulturnih prireditev “besede” iz 19. stoletje.
Ko je bil predsednik kulturnega društva Lipa, v katerem je imel posebno pomembno mesto pevski zbor in njegov dirigent Miran Rustja, učitelj glasbenega pouka na šoli, je organiziral gostovanje na Slovaškem in precej nastopov po Sloveniji. Zelo se je angažiral pri snemaju kasete “In lepoto bom opeval”, ki jo je s pevskim zborom pripravil učitelj Miran Rustja, kmalu za tem pa tudi pri snemanju videokasete “Maček Muri” režiserja Radoša Bolčine, glasbo pa je prispeval Miran Rustja. S to predstavo so bili povabljeni na Pikin festival v Velenje in z njo blesteli v šoli narejeni scenografiji in kostumografiji. Obšolsko delo se je izražalo v glasbenih in kulturnih dogodkih, v muzikalu “Kdo je napravil Vidku srajčico”, na šoli so gostovale tudi razne umetniške amaterske in profesionalne skupine, ki jih je povabil v okviru raznih šolskih in drugih kulturnih, športnih dejavnosti.
Ob uvajanju devetletnega programa so na Goriškem gostovali učitelji iz Švice, kjer so imeli bolj definirano oblikovane potrebe po določenih delovnih profilih. S smislom za iskanje novih poti poučevanja je navezal s temi učitelji prijateljske in poslovne stike in tako so tudi goriški učitelji obiskali Švico. Švicarski učitelji so se privatno in poslovno vračali v Slovenijo, imeli glasbene nastope, kot so tudi slovenski učenci gostovali v Švici.
Udeleževal se je ekskurzij ravnateljev na Nizozemsko, Irsko, Dansko, Nemčijo in po zgledu tujih šolskih sistemov marsikaj pomembnega vnesel v domače okolje in širil svetovljanskost med učitelji in učenci, ki jim je organiziral ekskurzije v Nemčijo, Madžarsko, Hrvaško, Francijo…
Bil je pobudnik namiznoteniških turnirjev za veterane, katerih se je tudi sam udeleževal.
Spodbujal in podpiral je izvenšolsko delo učiteljev, občudoval šolske likovnike, športnike, glasbenike, organiziral razstave, nastope.
Na šolo je povabil pesnika Cirila Zlobca, pesnico Lojzko Špacapan, življenjsko sopotnico Ivana Minattija, literarnega zgodovinarja Janežiča…Pri kmetu Batiču je organiziral v prostorni kleti enega prvih koncertov Iztoka Mlakarja.
Zanimala ga je tudi kulinarika in v okviru gobarskih razstav so pripravljali zanimive recepte.
Ob večanju števila učencev je postajala šola pretesna in 2004 leta so morali dozidati nove učilnice, igralnice, športni objekt.
Po upokojitvi je bil pobudnik postavitve spominske plošče posvečene Francu Krašanu znamenitemu biologu iz Šempasa, katerega je občudoval dr.Tone Wraber, biolog, ki je imel na šoli s svojimi študenti počitniško delavnico.
Njegov avanturistični in svetovljanski duh se je razkrival v motorističnih potovanjih doma in po tujini, v okviru katerih je sklepal vedno nova prijateljstva in tudi ta znanstva vključeval v učni proces, da se je na šoli vedno kaj zanimivega dogajalo na področju kulture, športa in raznih oblik umetnosti.
Čeprav je skušal ohranjati vitalizem in optimizem, je l.2004 po popuščanju ledvične funkcije moral najprej na dializo in l. 2008 se je odločil za transplantacijo ledvice.
Vse življenje pa je ohranjal izjemen posluh za jezik, ljubezen do literature, rad je imel ljudi, spoznaval njihove težave in jih skušal reševati.
V nedeljo, 14. 1., ob 11. uri (po sv. maši) prisrčno vabljeni v prostore Društva upokojencev Renče na odprtje potujoče razstave o patru Stanislavu Škrabcu, očetu slovenskega pravorečja in glasoslovja. Nekoč je zapisal, da “je naš slovenski jezik zares zaklad, ki nam ga je Bog dal kot narodu, kot Slovencem in zato je gotovo božja volja, da ga ljubimo!” Vabljeni k odkrivanju dragocene zakladnice enega največjih jezikoslovcev 19. stoletja. Razstavo p. Stanislav Škrabectako in drugače prireja Slavistično društvo Nova Gorica, predstavila pa jo bo njena avtorica, Vasilija Rupnik.
Članice Slavističnega društva Nova Gorica ponosno predstavljamo imenitno opravljeno delo in skupaj z vami smelo gledamo v prihodnje. Leto je bilo zaznamovano z izdajo in promocijo zbornika Kar je, beži (ur. Boža Krakar Vogel) ob rojstnem dnevu pokojnega slovenista in našega člana Zorana Božiča. Sooblikovali smo številne prireditve (koncert Goriškega okteta Vrtnica, literarni in zgodovinski večer Ženska duša v težkih preizkušnjah, glasbeno-literarni večer Majske melodije, obletnico 60/25 Gimnazije in zdravstvene šole). Pripravili smo razstavo Življenje in delo literarnega zgodovinarja dr. Borisa Paternuja v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Veliko truda in časa smo vložili v pridobivanje statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja. Maja smo ta status tudi dobili. Prihodnje leto bomo začeli z razstavo ilustratorke Marije Prelog, ki je ilustrirala delovna zvezka za domače branje Zorana Božiča.
Aprila bomo organizirali Primorske slovenistične dneve – znanstveno-strokovno srečanje, na katere še posebej vabimo učitelje slovenščine. Naši razstavi Škrabec skozi čas in Življenje in delo dr. Borisa Paternuja bosta še naprej potovali po Evropi (Kranj, Reka, Trst, Budimpešta). V drugi polovici leta pa se veselimo ponovnega sodelovanja z Mirkom Vasletom, Slovencem iz Argentine, in tkanja novih vezi z izseljenci po svetu. Naše društvo je majhno, a zelo zagnano. Za izvedbo številnih prireditev, srečanj, izobraževanj pa potrebujemo tudi nekaj sredstev, do katerih nam lahko pomagate. Za vašo dragoceno pomoč vam bomo iz srca hvaležni.
Ker smo nevladna organizacija v javnem interesu, lahko namenite del dohodnine tudi nam. To omogoča Zakon o dohodnini. Vsako leto se lahko odločite, da največ 1 % vaše dohodnine namenite različnim organizacijam, društvom, ki denar še kako potrebujejo. Vaša donacija dela dohodnine ne vpliva na višino odmerjene dohodnine. Če morate del dohodnine doplačati, zaradi donacije vaš znesek ne bo višji. 1 % vaše dohodnine nam lahko namenite na štiri ENOSTAVNE načine do najkasneje 31. 12. 2023. na spletnem portalu eDavki elektronsko izpolnite obrazec (potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo); Slavistično društvo Nova Gorica ima davčno številko 54091691 ali natisnete obrazec – Zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije (v priponki) izpolnite s svojimi podatki in vnesete odstotek namenjene dohodnine (do 1 %) in izpolnjen obrazec oddate ali pošljete na enega od davčnih uradov ali ustno na svoji izpostavi finančnega urada (FURS), v šolski knjižnici Strojne, prometne in lesarske šole (SPLŠ) na ŠC Nova Gorica (Erjavčeva 4a) prejmete obrazec, ga izpolnite in mi ga odnesemo na finančno upravo. Informacije so dostopne na spletni strani: https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/openportal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=namenitev_dela_dohodnine_fo. Lahko pa stopite v stik z nami na slavisticnodrustvonovagorica@gmail.com in skupaj bomo poiskali najustreznejši način za oddajo vloge.
Ne pozabite na zadnji dan oddaje zahtevka – 31. 12. 2023.
V društvu se vam za donacijo že vnaprej zahvaljujemo, saj boste z njo pripomogli k še uspešnejšemu in pestrejšemu delovanju društva.
Prisrčen pozdrav.
Ernesta Dejak Furlan, prof. Predsednica Slavističnega društva Nova Gorica
Slavistično društvo Nova Gorica je bilo v prvi polovici leta zelo dejavno. Utrinke, vabila, vtise ves čas objavljamo na naši Facebook strani. Vabimo vas, da nam sledite.
Člane in prijatelje društva redno obveščamo o dogodkih po elektronski pošti. Če bi tudi vi želeli naša obvestila, nam pošljite e-sporočilo na slavisticnodrustvonovagorica@gmail.com.
Februar 2023: Sodelovali smo na koncertu Goriškega okteta Vrtnica, ki se je zgodil februarja na Kostanjevici nad Novo Gorico. Dogodek sta povezovala dijaka Gimnazije Nova Gorica in ŠC Nova Gorica Svetlana Valič in Tine Kobal, vezno besedilo je pripravila profesorica slovenščine Sonja Žežlina.
Marec 2023: Pripravili smo literarni in zgodovinski večer Ženska duša v težkih preizkušnjah. Dogodek so povezovale in pripravile profesorice slovenščine Ernesta Dejak Furlan, Natalija Plohl, Vasilija Rupnik ter predsednica Slavističnega društva Videm-Gorica-Trst, dr. Vilma Purič.
Maj 2023: S sodelavci ŠC Nova Gorica smo pripravili že drugi glasbeni večer na Kapeli z naslovom Majske melodije. Dogodek je povezovala profesorica slovenščine Megi Rožič, zbrane je nagovorila predsednica našega društva profesorica Ernesta Dejak Furlan.
Junij 2023: Pripravili smo razstavo Življenje in delo literarnega zgodovinarja dr. Borisa Paternuja v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Avtorica razstave je bila dr. Marija Pirjevec. Pripravo razstave in dogodek je koordinirala prof. Ksenija Černigoj. V imenu Slavističnega društva Nova Gorica je zbrane pozdravila predsednica društva Ernesta Dejak Furlan. O življenju in delu dr. Paternuja je spregovorila prof. Ivana Slamič. V kulturnem programu so sodelovali: BioSpev, vokalna skupina profesoric Biotehniške šole iz Šempetra pod vodstvom zborovodkinje Nežke Černe Gec, Bogdan Brecelj, Aurora Banjac in Teja Kravos.
Junij 2023: Veselili smo se nagrade našemu prijatelju Nužeju Tolmaierju. Za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi je Nužej Tolmaier 11. junija 2023 na Gradu Štanjel prejel 22. Štrekljevo nagrado. Odbor za Štrekljevo nagrado je letos izbral dolgoletnega tajnika in sedanjega predsednika Slovenskega narodopisnega društva Urban Jarnik Nužeja Tolmaierja.
Sooblikovali smo tudi prireditev ob obletnici 60/25 Gimnazije in zdravstvene šole Nova Gorica in se udeležili strokovne ekskurzije slovenistov ŠC Nova Gorica ter uspešno zaključili še eno šolsko leto.
V četrtek, 15. decembra 2022, ob 18. uri, bo v dvorani Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici predstavitev bibliofilske izdaje knjige Stati inu obstati avtorja dr. Kozma Ahačiča.
Vabljeni v samostansko dvorano na Kostanjevico na predstavitev bibliofilske izdaje knjige Stati inu obstati avtorja dr. Kozma Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Avtor je ugleden jezikoslovec, literarni zgodovinar in avtor več knjig, učbenikov in slovnic.
Dogodek bo moderiral jezikoslovec dr. Matej Šekli z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU.
Jezikovno obarvan večer bo s svojim glasbenim izborom popestril trio STIK, ki ga sestavljajo sopranistka Brina Šket, tenorist Franjo Dolinar in pianist ter skladatelj Milivoj Šurbek. Dogodek, ki ga soorganizirajo Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, Slavistično društvo Nova Gorica in Goriška knjižnica, poteka v sklopu jubilejev Kostanjevica 2023.
O Stati inu obstati: Knjiga je zakladnica temeljnih besedil slovenskega jezika – v njej je vseh prvih 50 knjig v slovenščini, od Katekizma in Abecednika, do prve slovenske slovnice in prevoda Biblije. Na vprašanje, zakaj je to delo tako pomembno, je urednik knjige, Aljoša Harlamov, odgovoril: »Med drugim zato, ker ovrže splošno prepričanje, da so začetki slovenščine nekakšno otroštvo našega jezika, da sta bila, na primer, Katekizem in Abecednik napisana v preprostejši, otroški različici današnjega jezika, kar ne drži. Slovenščina, v kateri so pisali protestantski pisci 16. stoletja, je kompleksen in estetsko izdelan jezik. Med prvimi 50 slovenskimi knjigami, ki ju v Stati inu obstati predstavljamo, so namreč tudi izjemna teološka besedila, kot je Katekizem, in knjiga vseh knjig, Biblija. Biblije ne bi bilo mogoče prevesti v slovenščino, če bi bila slovenščina 16. stoletja jezik kmetov in hlapcev, kot so nas učili – v resnici je bila visoko izdelan jezik izobraženih meščanov in kultiviranih ljudi«.
